Domov Konferenca Magazin Brands Awards  

V resnici je inovativnih znamk v svetu sponzorstev zelo malo

1.9.2017

Dragan Perendija

 
Zakaj je dostopnost podatkov spremenila sponzorsko industrijo, kaj vse obsega okolje e-športa in kako je ta povezan s tradicionalnim športom ter zakaj je vključenost sponzorskih znamk, ki so zgodnji prevzemniki trendov, tako pomembna? O »zakaj« in »kako« smo se pogovarjali z Malphom Minnsom, nekdanjim direktorjem komercialnih partnerstev pri kolesarski ekipi Team Sky in ustanoviteljem agencije Strive Sponsorship, specializirane za partnerstva v športu, glasbi, e-športu in filmu.


 
SPORTO: Na temo podatkov in digitalnega je Matt Rogan, izvršni direktor agencije Two Circles, na SPORTO 2016 dejal: »Svet se je spremenil. In ne bo se vrnil nazaj.« Kako vi komentirate digitalno preobrazbo, ki jo povzroča podroben vpogled v podatke, in kje vidite največje spremembe v športni industriji v zadnjih letih?
MALPH MINNS: Nobenega dvoma ni o ogromnem vplivu digitalne revolucije. Dostopnost podatkov za analizo in predvidevanje obnašanja potrošnikov bo postala le še bolj dodelana in na voljo tržnikom za sprejemanje informiranih odločitev. Ključna v tem trenutku ni le zmožnost fizičnega zbiranja podatkov, temveč tudi njihova strokovna analiza v procesu odločanja. Vsak dan opažam ogromno neskladje med dostopnostjo podatkov ter sposobnostjo marketinških in sponzorskih strokovnjakov, da jih znajo uporabiti. Ko gre za izpostavljenost in s tem razumevanje raziskav in podatkov, se zdi, da tradicionalni sponzorski strokovnjaki zelo zaostajajo za svojimi kolegi s širšega marketinškega področja – pa še ti imajo težave. Tisti, ki imajo izkušnje z blagom široke potrošnje, so načeloma najbolj vešči upravljanja s podatki. Veliko truda je treba vložiti za boljše razumevanje tega, zakaj so podatki pomembni in kako je mogoče danes dostopna orodja in tehnologije uporabiti za sprejemanje boljših odločitev.

Dostopnost podatkov je prinesla spremembe tudi v svet sponzorstev …
Medtem ko je za učinek sponzorstva nekoč veljalo, da ga ni mogoče izmeriti, in v resnici večini tržnikov ni bilo treba pojasnjevati vložkov, kar je vodilo v številne sponzorske dogovore, ki so temeljili na čustvih namesto na razumu, je dostopnost podatkov prinesla pričakovanje, da je treba meriti ter poročati o tem, koliko se te investicije povrnejo. S prepletanjem kanalov in internim tekmovanjem za sredstva (med oglaševanjem, odnosi z javnostmi, dogodki, digitalnim, sponzorstvi in drugimi področji) morajo upravljalci sponzorstev storiti več, da pokažejo vrednost svojih odločitev. Večja zahteva delničarjev in splošne javnosti po finančni transparentnosti je prav tako povzročila potrebo po boljšem obvladovanju podatkov. To je bila ena največjih sprememb v svetu sponzorstev v zadnjih petih letih, kar sem jim bil priča.

Uporaba tehnologije je povečala možnosti za vključevanje navijačev in vpliva tudi na sam šport. Bi lahko rekli, da so tehnološka podjetja spremenila sponzorsko industrijo?
Šport je bil vedno zelo osredotočen na tehnologijo v smislu, kako ta lahko izboljša nastope in gledanost. Velik del navijačev, še posebej v zgodnjih fazah komercializacije določenega športa, zanima predvsem, kako lahko izboljšajo svoje udejstvovanje v tem športu. Prvi privrženci športa so običajno najprej udeleženci in šele nato navijači. Torej, ne zgolj uporabniki produkta z zabavno vrednostjo. Vendar lahko tudi ne-udeležence navdušujejo znanost ter tehnologije, ki se uporabljajo na najvišji ravni. Velik del današnje tehnologije je digitalen in ni ekskluzivno dostopen le elitnim športnikom. Na voljo je tudi ljubiteljskim športnikom in zato ti podatki postanejo veliko bolj zanimivi, saj ni mogoče le slediti in primerjati svojega nastopa z najboljšimi na svetu, temveč lahko tudi uporabiš njihov način dela za svoj napredek. To poglablja vključevanje in zato tovrstni podatki omogočajo pripovedovanje močnih zgodb, dodajanje vrednosti navijaški strasti in ustvarjanje dobrih vključevalnih priložnosti za znamke. A uporaba nove tehnologije le zavoljo tehnologije ni dovolj. Še vedno mora biti relevantna in dodati vrednost ali rešiti težavo posameznega navdušenca, sicer vključevanje ne bo doseglo pravega učinka.
 

»BARCELONA SE IMA ŽE VRSTO LET ZA ZNAMKO ZABAVE. OPAZUJEJO, KAJ POČNEJO DRUGE NOGOMETNE EKIPE, VENDAR SE PRIMERJAJO Z DISNEYJEM. DISNEY IMA DISNEY WORLD/LAND, BARCELONA IMA CAMP NOU; DISNEY IMA MIKI MIŠKO, BARCELONA IMA LIONELA MESSIJA. IN TUDI BARCELONA IMA VEČ PRODUKTOV: EKIPO V KOŠARKI, NOGOMETU, ROKOMETU, FUTSALU IN HOKEJU NA ROLERJIH. E-ŠPORT TAKO NE BI BIL NOBENO PRESENEČENJE.«


E-šport je v zadnjih letih v vzponu. Če začnemo pri osnovah: e-šport neprestano primerjamo s tradicionalnim športom, a se mnogi športni navdušenci z njim ne morejo poistovetiti. Je »e-šport« pravi izraz za tekmovalno računalniško igralništvo ali na nek način »izkorišča« moč športa – kot ene najbolj strastnih stvari, v katero smo lahko vključeni – za boljše pozicioniranje?
Ali je e-šport pravo ime ali ne, je dokaj brezpredmetno. Četudi si ljudje na podlagi imena »e-šport« in njegove povezave s športom ustvarjajo takšne ali drugačne vtise, mislim, da bi nas morale skrbeti pomembnejše teme. Ta debata se je marsikje že izpela in bolj poteka na območjih, kjer je e-šport še veliko manj razvit kot v večjem delu Evrope, ali pa zunaj športnih in igralniških skupnosti. Edini izziv imena v tem trenutku je, da ga ljudje nemudoma razumejo kot  tekmovalno igralništvo in ne kot digitalno integracijo obstoječih športov. Ti nesporazumi postajajo vse manj pogosti, saj e-šport od svojega primarnega občinstva vse bolj prodira v »mainstream«.

E-šport ima v svojem bistvu zapisano digitalno naravno okolje. Gre za digitalno udejstvovanje; nove generacije vsebine uporabljajo na nove načine … V uporabi so različne platforme za predvajanje tekmovanj, na primer Twitch, kanal YouTube Gaming, pa tudi Facebook ali Twitter. Kje vidite glavne priložnosti in nevarnosti v industriji e-športa?
Razvitost e-športa, pri udeležbi, kot produkt zabave, ali kot komercialna platforma, je v vsaki regiji drugačna. Azija in Severna Amerika sta praktično v vseh pogledih veliko pred Evropo. Če pogledam z vidika Velike Britanije, trga, ki ga najbolje poznam, priložnosti za e-šport kot industrijo vključujejo spremembo dojemanja in premagovanje predsodkov ter hkrati izboljšanje kakovosti in trajnostnosti industrije z več zunanjega znanja in vlaganja. Po drugi strani je glavna grožnja povečevanje operativnih stroškov in stroškov tekmovanj, saj si bo vse manj vlagateljev v ekipe lahko privoščilo sodelovanje in le največji in najboljši bodo preživeli. Omenjene spletne platforme imajo priložnost, da postanejo komercialni imetniki pravic in ne le predvajalci vsebin ter da razširijo vire prihodkov (npr. Twitch s prodajo iger in, s pomočjo Amazona, tudi z njihovim razvojem).

Kaj pa sponzorske znamke ter tradicionalni imetniki pravic, kot so športni klubi in zveze?
Tudi blagovne znamke imajo priložnost, da postanejo komercialni imetniki pravic in dodajo visoko vrednost navijaški izkušnji v e-športu v še dokaj nenasičenem okolju ter se povežejo z milenijskim občinstvom, ki ga je težko doseči prek bolj tradicionalnih kanalov. Kar pa se tiče nevarnosti: povečanje operativnih stroškov zaradi profesionalizacije ekip in organizatorjev zahteva dražje vire. Poleg tega bodo igralci in ekipe pričakovali večji delež prihodkov.
 

»EDINI IZZIV IMENA E-ŠPORT V TEM TRENUTKU JE, DA GA LJUDJE NEMUDOMA RAZUMEJO KOT  TEKMOVALNO IGRALNIŠTVO IN NE KOT DIGITALNO INTEGRACIJO OBSTOJEČIH ŠPORTOV. VENDAR PA TI NESPORAZUMI POSTAJAJO VSE MANJ POGOSTI, SAJ E-ŠPORT OD SVOJEGA OSREDNJEGA OBČINSTVA VSE BOLJ PRODIRA V ‘MAINSTREAM’.«


Športne ekipe lahko podaljšajo svoje tekmovalno obdobje (osnovno ponudbo), privabijo novo občinstvo, ki ga trenutno ne nagovarjajo, ter se od e-športa naučijo boljšega digitalnega povezovanja s svojim primarnim občinstvom. Nevarnost tudi tu predstavlja povečanje operativnih stroškov. Kot agencija se s tradicionalnimi imetniki pravic v športu veliko pogovarjamo o priložnostih, ki jih lahko ponudita igralništvo in e-šport. O tem ne razpravljamo samo s športnimi ekipami, temveč tudi z ligami in globalnimi krovnimi organizacijami. Če samo pogledate zadnji strateški načrt Fife, boste opazili, da preučujejo vloge, ki bi jih lahko imel e-šport, UEFA pa je prav tako objavila razpis za razvijalce iger, ki bi njihove znamke licencirali za namene e-športa.
 
Na sponzorski konferenci IEG 2017 v Chicagu je bilo eno glavnih sporočil, da je danes vsakdo medij in vsakdo vsebina. E-šport je eden od primerov zamegljevanja tradicionalnih modelov predvajanja vsebin … Bi se lahko iz tega kaj naučili tudi tradicionalni športi?
Zelo zanimivo vprašanje. Ljudje običajno, in to upravičeno, sprašujejo, kaj se lahko e-šport nauči od športa. A je to vprašanje vsekakor vredno obrniti. Rekel bi, da se šport od e-športa lahko marsikaj nauči: da sledi ambiciji njegove strokovne skupnosti po nenehnem učenju in inovativnosti ter preizkušanju novega; da poskuša prevzeti način, kako pravilno zgraditi in vzdrževati navijaško bazo; kako prepoznati potencialne nove vire dohodka (npr. donacije in mikrovplačila) ter uporabo ne-tradicionalnih digitalnih platform, ki bi lahko privabljale in ohranjale privržence (npr. Twitch in Reddit namesto zgolj Facebooka, Twitterja, Snapchata in Instagrama).
 
NBA ekipa Philadelphia 76ers je kupila dve e-šport ekipi, nogometni klub PSG je ustvaril lastno e-šport franšizo … So ti koraki le še en dokaz, da so vodilni športni klubi »entertainment« znamke, katerih glavno vodilo je doseganje novega občinstva?
Vsekakor se številne športne ekipe zavedajo, da za pozornost ljudi ne tekmujejo le z drugimi ekipami v istem športu niti le z ekipami iz drugih športov, temveč z vsemi njihovimi drugimi področji zanimanja, pa naj gre za glasbo, film, modo, umetnost, igralništvo itd. V kolikor se želijo globlje povezati s svojo trenutno bazo, jo obdržati ter tudi pritegniti nove privržence, morajo razmišljati drugače. Nekatere od teh ekip se že obnašajo kot znamke iz sveta zabave, kot ste dejali, in se širijo na druga področja, da bi še povečale svoj vpliv. Vendar to deluje le, če je širitev kredibilna za primarne privržence in je v skladu s tistim, kar jim znamka pomeni. Ta koncept ni nov. Barcelona sebe že vrsto let dojema kot znamko iz sveta zabave. Opazujejo, kaj počnejo druge nogometne ekipe, vendar se primerjajo z Disneyjem, najboljšo znamko zabave na svetu. Veliko imajo podobnega: Disney ima Disney World/Land, Barcelona ima Camp Nou; Disney ima Miki Miško, Barcelona ima Lionela Messija. In tudi Barcelona ima več produktov: ekipo v košarki, nogometu, rokometu, futsalu in hokeju na rolerjih. E-šport tako ne bi bil nobeno presenečenje.
 
Kar pa se tiče klubov PSG, Philadelphia 76ers, Schalke 04 in nekaterih ostalih, bi rekel, da je to model, ki ga prevzemajo. Pri Strive Sponsorship smo prepoznali šest različnih tržnih modelov, ki se jih za zdaj, ko gre za e-šport, poslužujejo tradicionalni športi. To so: »Nakup igralca«, tj. nakup igralca Fife 17 v e-športu (West Han Utd, Manchester City …); »Strateško partnerstvo«, kar pomeni, da se tradicionalna športna ekipa poveže z ekipo v e-športu (AS Roma in Fnatic); »Barcelonski model«, pri katerem se identificirate kot znamka sveta zabave (PSG, Schalke, Philadelphia 76ers …); »Združba«, tj. lastništvo ekipe e-športa in tržni delež v ligi, v kateri igra ekipa (francoska in nizozemska nogometna liga, ki sta ustvarili e-Ligue 1 in e-Divisie); »Integracija«, tj. integracija glavnega tradicionalnega športa ali športnika v e-šport (Formula E in Visa Vegas eRace) in »Čista vsebina«, kjer igralec ali vloger iz e-športa za vas ustvarja vsebine o e-športu ali tradicionalnem športu. Trenutno nimamo nobenih dejanskih primerov tega modela, vendar poznamo nekaj ekip, ki o tem razmišljajo. Vsak od modelov ima svoje prednosti in slabosti in od ciljev posameznega imetnika pravic je odvisno, koliko je kateri zanje primeren.
 

»ŠPORT JE BIL VEDNO ZELO OSREDOTOČEN NA TEHNOLOGIJO V SMISLU, KAKO TA LAHKO IZBOLJŠA NASTOPE IN GLEDANOST. VELIK DEL NAVIJAČEV, ŠE POSEBEJ V ZGODNJIH FAZAH KOMERCIALIZACIJE DOLOČENEGA ŠPORTA, ZANIMA PREDVSEM, KAKO LAHKO IZBOLJŠAJO SVOJE UDEJSTVOVANJE V TEM ŠPORTU.«


Red Bull je ena od znamk, ki je zgodaj sprejela e-šport in ga priključila svojemu portfelju vsebin. Kako na splošno vidite pomen sponzorskih znamk, ki so zgodnje prevzemnice trendov?
Zgodaj angažirane sponzorske ne-integralne znamke (primer integralnih sponzorskih znamk so opremljevalci, op. a.) so za športe in imetnike pravic v prebijanju ključne iz več razlogov. Prvič, veliko dela vložijo v razumevanje občinstva in ekosistema ter prepoznavanje dodane vrednosti, ki jo sponzor lahko ponudi občinstvu. Prav tako kreirajo veliko zgodb, iz katerih se lahko učijo druge znamke. Znamke znotraj posameznega sistema vedo, katero je njihovo ciljno občinstvo, in se zato navadno manj aktivirajo ter tega ne počnejo na način, ki bi dvigal profil športa oziroma imetnika pravic zunaj obstoječega angažiranega občinstva. Vključenost zunanjih, ne-integralnih znamk pa po drugi strani, seveda na podlagi dosega in velikosti same znamke ter kanalov, ki so ji na voljo za aktivacijo, in sredstev, ki jih nameni svojim aktivnostim, tudi dviguje profil in povečuje prepoznavnost športa oziroma imetnika pravic. Hkrati običajno tudi pomaga pridobiti zaupanje glavne navijaške baze (z obljubo, da ne bodo spreminjale njihovega predmeta zanimanja, temveč mu bodo dodale vrednost). Seveda je to pogojeno s pravim pristopom teh znamk. Medtem ko so zunanja vlaganja v šport dobrodošla, med privrženci vedno obstaja strah, da bo denar spremenil stvar, ki jo imajo radi. Ne-integralne znamke, ki so hkrati prevzemniki trendov, pomagajo izboljšati šport in imetnike pravic. Od njihovega prefinjenega pristopa se lahko učijo, hkrati pa ta dviga pričakovanja o tem, kaj mora imetnik pravic nuditi v zameno za vložek.

Blagovne znamke veliko govorijo o tem, kako inovativne so, a v resnici jih je v svetu sponzorstev zelo malo. V e-športu sta bili Coca-Cola in Red Bull inovativni znamki, ki sta prvi prišli na trg in sta vodili ter pomagali pri njegovi rasti. Njuna vključenost, vlaganje in trajna podpora sčasoma tudi drugim znamkam dajejo samozavest za investicije. Prva vprašanja, ki nam jih navadno zastavijo tisti, ki se zanimajo za vlaganje v e-šport, so: Katere druge znamke so že vključene? – Kaj počnejo? – Katere delajo dobro? – Ali nam lahko pokažete kakšen primer? Moram poudariti, da ni bilo s kolesarstvom v Veliki Britaniji pred desetimi leti prav nič drugače.




V letih, ko ste bili pri Team Sky-ju, ste pomagali do povrnitve investicij za sponzorske znamke, kot so Sky, 21st Century Fox, Jaguar, Gatorade in Oakley. Česa ste se naučili v svojih 'kolesarskih letih'?
Veliko se govori o načelih dobrega sponzorskega partnerstva, a le redki sploh imajo priložnost, da bi delovali po teh načelih. Pri Team Sky-ju smo imeli veliko srečo z lastnikom, podjetjem Sky. Spoznali so, da bodo za izgraditev znamke z jasnim namenom, cilji in identiteto potrebni čas in investicije. Imetniki pravic v marketingu pogosto vidijo strošek, v resnici pa je lahko izredno donosna investicija, ki lahko na dolgi rok povrne vrednost na oprijemljive in manj oprijemljive načine. Že od samega začetka smo se zavedali, da pri dobrih partnerstvih ne gre le za to, koliko sredstev lahko zberemo, temveč za usklajeno vizijo, cilje in način dela – poleg pripravljenosti partnerjev, da vlagajo v lastne aktivacije, s katerimi povečujejo našo medijsko prisotnost.
 
Na začetku bo vaša znamka vedno majhna v primerjavi s komercialnimi partnerji in njihovo prepoznavnostjo ter dosegom. Ključno za nas je bilo, na kakšen način lahko sodelujemo, združujemo aktivnosti naših partnerjev ter gradimo lastno znamko in posledično tudi vrednost. Ta neoprijemljiva vrednost partnerstev je pogosto spregledana ali napačno razumljena. Nekateri imetniki pravic gledajo na izpolnjevanje sponzorskih obveznosti kot na nujno zlo, mi pa smo v njih videli gromozansko priložnost. Če tega ne storite že na samem začetku, boste ves preostanek sodelovanja samo še na silo usklajevali partnerstvo, kar bo vodilo v pri občinstvu večinoma neodmevne aktivacije, ki ne pomagajo ne imetniku pravic ne sponzorju. Posledica so pogoste menjave sponzorjev, kar pomeni, da se mora vaša tržna ekipa vsako leto ukvarjati s tem, da pritegne nekoga drugega. S tem padete v začaran krog prodaje, namesto da bi bili osredotočeni na vlaganje in ustvarjanje vrednosti. V mojih petih letih pri Team Sky-ju nas ni želel zapustiti niti en partner. Odšli so le v primeru, kadar smo drugje poiskali ustreznejše partnerstvo ali ker si niso več mogli privoščiti stroška pravic. V celotni družini 20 partnerjev in v športu, ki že od nekdaj težko privablja globalne znamke, smo imeli rekordni 100-odstotni uspeh obnovitve ali razširitve pogodb.
 
Eden od primerov postavljanja trendov za uspešna partnerstva je bil vaš poseben odnos z Jaguarjem. Sodelovali ste pri razvoju novih produktov (skupaj s podjetjem Pinarello) ter pri projektih, kot je bil 'Cycling under the sea' (Kolesarjenje v predoru pod Rokavskim prelivom), ki je imel izjemen doseg. Kakšna so vaša spoznanju o odnosih med imetniki pravic in znamkami?
Izkušnja pri Team Sky-ju me je naučila veliko o dobrih partnerstvih in aktivacijah. Pred tem sem bil priča številnim partnerstvom, ki so bila pravzaprav namenjena samo PR pompu in ob globljem uvidu popolnoma nekredibilna. Projekt, pri katerem so se povezali Team Sky, Jaguar Land Rover in dirkalno kolo Pinarello F8, je najbrž najboljši primer, kar sem jih videl, in pri katerih sem sodeloval, ter kjer so skupni cilji in ujemanje znanja prinesli uspeh vsem. Cilji posameznih deležnikov so bili preprosti: Team Sky je želel najhitrejše kolo, Pinarello si je želel postati prepoznaven po svojih tehničnih zmožnostih (in ne le zaradi romantičnega pojmovanja znamke) ter povečati svoj doseg in privlačnost, Jaguar Land Rover pa je želel med kolesarskim občinstvom odmevno in kredibilno predstaviti svoje tehnološke in inovatorske sposobnosti. Rezultat sodelovanja je bilo kolo, ki je zmagalo na Dirki po Franciji, prejelo nagrado za svoj dizajn in je, čeprav kot Pinarellov najdražji okvir, postalo najhitreje prodajano kolo v zgodovini podjetja.
 
Iz tega sodelovanja sem odnesel nekaj pomembnih naukov. Zelo dobro morate vedeti, kakšni so vaši cilji in kakšni so cilji ostalih, in se prepričati, da se ujemajo; razumeti morate svoja izhodišča za merjenje uspešnosti, ter imeti poglobljeno znanje o partnerjevem poslovanju in njegovih ciljnih strankah. Prav tako se morate zavedati, da je bolje biti majhen del nečesa velikega kot velik del nečesa majhnega, ter vsakemu partnerju ponuditi jasno področje pravic, na primer inovacije, dizajn itd. Zelo pomembna je redna in jasna komunikacija, poskrbeti morate, da so vse strani na tekočem ter da se na račun »dobre ideje« ne oddaljite od svojega cilja. Najuspešnejše aktivacije za imetnike pravic, znamko in navijače so tiste, ki so kredibilne in dodajo vrednost ali rešijo težavo.
 
Kako vidite tržni potencial kolesarstva kot športa in njegove priložnosti za partnerstva? Velon se je na primer nedavno povezal s podjetjem GoPro, da bi prinesel več dostopa do zakulisja dogajanja.
Težko je govoriti na splošno, saj je znotraj vsakega športa vključenih več tržnih enot, ki so si lahko, tako kot v kolesarstvu, med seboj zelo različne. Lahko rečem, da kolesarstvo, za šport (in navijaško bazo), ki sta podatkovno in tehnološko izredno pismena, ko govorimo o udeležbi in tekmovanjih, zelo zaostaja v izkoriščanju tega za grajenje in komuniciranje svoje tržne vrednosti. To se izboljšuje, a hitrost sprememb bo morala biti večja, saj je kolesarstvo še vedno skoraj popolnoma odvisno od sponzorjev, ki upravljajo ekipe in plačujejo kolesarje. Plače se astronomsko dvigujejo in Velon za svoje ekipe zelo uspešno dviguje privlačnost in tržnost športa ter pri tem zanje ustvarja nove vire prihodkov. Drugi deležniki v kolesarstvu, na primer organizatorji dirk in imetniki medijskih pravic, pa bodo morali storiti še veliko, če želijo izboljšati svojo vrednost in podobo.
 

»ŽE OD SAMEGA ZAČETKA SMO SE ZAVEDALI, DA PRI DOBRIH PARTNERSTVIH NE GRE LE ZA TO, KOLIKO SREDSTEV LAHKO ZBEREMO, TEMVEČ ZA USKLAJENO VIZIJO, CILJE IN NAČIN DELA – POLEG PRIPRAVLJENOSTI PARTNERJEV, DA VLAGAJO V LASTNE AKTIVACIJE, S KATERIMI POVEČUJEJO NAŠO MEDIJSKO PRISOTNOST.«
 

Prav tako se mora razvoj tržne komunikacije usmeriti stran od le vrednosti medijske izpostavljenosti. Medijska vrednost ima svojo vlogo, a v bistvu nam pove le, kako glasen je šport in na katerih območjih. Razumeti in deliti je treba več segmentov merjenja znamke in podrobnosti posameznih občinstev ter njihovih potrošniških navad, da bi tako lahko sponzorjem in potencialnim sponzorjem pomagali razumeti, kdo 'posluša' in kdo zaradi kolesarstva in sponzorskih aktivnosti spreminja svoje obnašanje. Vendar pa to velja za mnoga sponzorstva in ne gre za težavo, s katero bi se spopadalo le kolesarstvo.
 
Kolesarstvo je bilo pred desetletjem v Veliki Britaniji obrobni šport in vključitev podjetja Sky je to povsem spremenila. V Veliki Britaniji je na področju promocije ogromne korake naredil tudi boks in lahko trenutno s svojimi največjimi dvoboji tekmuje tudi z ZDA. Bi lahko rekli, da so največje priložnosti v neuveljavljenih športih?
Priljubljeni športi so priljubljeni, ker imajo največjo navijaško bazo in zato pritegnejo največ medijske pozornosti. Vendar so posledično tudi nasičeni s sponzorji in s sporočili. V takem okolju si je težko izboriti svoj glas in izstopati. V svoji karieri se načeloma bolj nagibam k obrobnim športom kot so npr. reli, snuker, kolesarstvo itd., saj je tu več možnosti za kreativnost in inovativnost (v smislu, kaj bo dovoljeval imetnik pravic). Tudi navijači so praviloma bolj strastni privrženci; do športa gojijo resnično ljubezen in jih ne premami nekaj, kar trenutno velja za priljubljeno ali 'in', stroški vključitve in aktivacije so nižji in več je priložnosti za dodajanje vrednosti. Medtem ko skupni doseg morda nima enakega potenciala, sta lahko dejansko število ljudi, ki jih pritegneš, in moč povezave z njimi veliko večja, saj za odmevnost ne tekmuješ s toliko drugimi znamkami. Torej, ja, res menim, da se v obrobnih športih in športih v razvoju skrivajo ogromne priložnosti. Kar pa ne pomeni, da jih v uveljavljenih večjih športih ni, le veliko težje je priti do njih in se jih lotiti na pravi način.?

1. del intervjuja je bil najprej objavljen v SPORTO magazinu št. 22, maj 2017, 2. del pa na spletni strani sporto.si. 
     

ZADNJI ČLANKI

V resnici je inovativnih znamk v svetu sponzorstev zelo malo

Zakaj je dostopnost podatkov spremenila industrijo, kaj vse obsega okolje e-športa ter zakaj je vk...
Več +

Narekovalec trendov, ki ve, kako in kje doseči (in vključiti) navijače

Čeprav z oznako »nacionalna« je NBA že dolgo veliko več kot le ameriška liga. Neprestano ustvarjan...
Več +

Kako tehnologija spreminja sponzorstva (in šport)?

Spremembe, ki jih prinaša tehnološki napredek, niso spremenile le načinov spremljanja športa, ampa...
Več +

Izzivamo predstavo, da je Juventus pomemben le za nogometne navdušence

Nogometni klub Juventus iz Torina je svoje navijače na začetku leta osupnil z novo drzno podobo, k...
Več +

Spletne strani in publikacije še imajo vrednost, čeprav manjšo kot nekoč

Jeramie McPeek je strokovnjak za digitalne komunikacije in družbene medije. V devetdesetih letih j...
Več +
Arhiv tiskanih izdaj